Kombinirana uporaba analiz padavinskih dogodkov in sledilnih poskusov za določitev značilnosti pretoka in prenosa snovi v kraških vodonosnikih

Kraški vodonosniki imajo zelo pomembno vlogo z oskrbovanjem velikega dela svetovnega prebivalstva s pitno vodo. Pogoji napajanja so skupaj z notranjimi značilnostmi kraškega vodonosnika najpomembnejši dejavniki, ki določajo njihovo delovanje. Voda, ki se infiltrira v vodonosnik, lahko izvira iz padavin (dež in sneg), ki padejo na kraško območje (avtogeno napajanje) ali pa se zbira v sosednjih območjih relativno netopnih kamnin in priteka v kras kot ponikalnica (alogeno napajanje). Zato je razumevanje teh procesov bistvenega pomena za načrtovanje ustrezne rabe in varovanja kraških vodnih virov.

Predlagani projekt se osredotoča na delovanje kraškega vodonosnika, ki se nahaja na južnem robu Planinskega polja v jugozahodni Sloveniji in na izvir Malenščice, regionalni vodni vir, ki je potencialno ogrožen in ga je treba bolje razumeti, da bi zagotovili kakovost vode tudi v prihodnosti. Glavni cilj je z multidisciplinarnimi analizami raziskati vpliv posameznih padavinskih dogodkov na odziv kraškega vodonosnika, ugotoviti vlogo procesov napajanja ob različnih hidroloških razmerah ter preučiti, kako se količina in kakovost vode v različnih opazovalnih točkah spreminjata ob posameznem padavinskem dogodku.

V sklopu projekta bodo vzpostavljene obsežne hidrološke in meteorološke meritve, ki vključujejo zvezne meritve izbranih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, vzorčenje vode za analizo njene kakovosti, meritve pretokov in meritve padavin. Te meritve bodo v času dveh padavinskih dogodkov v bistveno različnih hidroloških razmerah dopolnjene s pogostim vzorčenjem vode za glavne ione in mikrobiološke kazalce. V hidroloških razmerah, ki omogočajo hiter prenos onesnaženja, bo izveden tudi kombinirani sledilni poskus, kjer bosta dve točki injiciranja alogeni in avtogeni vir napajanja v neposrednem zaledju izvira Malenščica. Izvedena bo analiza časovnih vrst več posameznih padavinskih dogodkov, da se izlušči nabor hidroloških in hidrokemijskih parametrov, ki se lahko nadalje uporabijo za multivariatno analizo. Rezultati bodo pripomogli k boljšemu razumevanju značilnosti pretoka in prenosa snovi v zaledju kraškega vodonosnika. Za dodatno ovrednotenje rezultatov bo uporabljen konceptualni model. Celovito študijo bi lahko v prihodnje uporabili pri izdelavi analiz tveganja v okviru načrtovanja zaščite vodnega vira Malenščice.