Ogljikov cikel na krasu – kvantitativna fizično-geografska opredelitev za različne podnebno-reliefne tipe Slovenije

Zakrasevanje (raztapljanje karbonatov) je pomemben del ogljikovega cikla na Zemlji, saj se (a) pri interakciji z vodo mobilizira ogljik dolgoročno shranjen v obliki karbonatov (CaCO₃ in CaMg(CO₃)₂) v kopensko hidrosfero, kjer se vključuje v biosferni (vgrajevanje v biomaso) in povratni litosferni (izločanje sladkovodnih karbonatov) del ogljikovega cikla, del pa ga »odteče« v oceanski del hidrosfere, po drugi strani pa (b) pri interakciji z atmosfero/pedosfero kjer generalno gledano izloča (danes problematičen) plinasti CO₂ iz atmosfere. Številni pojavi na krasu (mikroreliefne kraške oblike, korozijske vrtače, udornice,  kraške jame, kapniške oblike, lehnjak) so ob delovanju drugih dejavnikov (tektonika, podnebje, prst in vegetacija) torej del globalnega kroženja ogljika. Vloga krasa s tega vidika je danes močno podcenjena in kliče po podrobnejši obravnavi.

Osnovni namen raziskovalnega projekta je določitev in kvantifikacija tokov ogljika na krasu ter lokalnih/regionalnih razlik, ki nastajajo predvsem zaradi različnih reliefnih in podnebnih značilnosti posameznih območij.