O inštitutu
Skoraj polovica Slovenije je kraške in več kot polovica voda, s katerimi se oskrbujemo, je iz kraških vodonosnikov. Naš Kras je dal ime za to svojevrstno pokrajino na karbonatnih kamninah tudi v tuje jezike in na njem se je začelo razvijati krasoslovje. Dolgotrajno in uspešno razvijanje krasoslovja na temeljih izjemnih naravnih danosti in tradicije je Inštitut uveljavilo kot eno pomembnih mednarodnih krasoslovnih središč.
Celovito krasoslovje zahteva poglabljanje znanja o nastanku in razvoju krasa, njegovem površju in jamah, ki ga votlijo, ter o vodah, ki se pretakajo skozenj in ga oblikujejo, kot tudi o zgodovini krasoslovja.
Smiselno načrtovana skupina raziskovalcev, ki jo sestavljajo geografi, geologi, biologa, kemičarka in fizik, pokriva najbolj pomembna področja krasoslovja. Uspešno raziskovanje pa je pogojeno tudi z raznovrstnostjo pristopov od temeljnega terenskega dela in poskusov na terenu, različnih laboratorijskih proučevanj do računskih in računalniških modelov zakrasevanja in pretakanja voda skozi vodonosnike. Različni izsledki se povezujejo v celoto, kar je inštitutska prednost tudi v mednarodnih razmerah.
Temeljne raziskave so pogoj za varovanje občutljive pokrajine in za smiselno načrtovanje življenja v njej, bodisi pri načrtovanju oskrbe s pitno vodo bodisi pri načrtovanju in izvajanju različnih posegov v kras.
Trdna vpetost v mednarodne tokove krasoslovja je temelj za razvijanje dobrega, tudi vodilnega krasoslovja in za sloves Slovenije kot kraške in krasoslovne dežele.
Pod okriljem Inštituta izhaja tudi mednarodno priznani Krasoslovni zbornik (Acta carsologica).
V zgradbi Inštituta so študijska knjižnica, kemijski in geološki laboratorij ter oprema za terensko raziskovanje in učilnica.
Na inštitutu je tudi sedež Podiplomskega študijskega programa Krasoslovje, ki deluje v okviru Univerze v Novi Gorici (povabilo k študiju 2017).
Decembra 2016 smo za Acta carsologica iz rok predsednika Republike Slovenije prejeli Red za zasluge zaradi izjemnega prispevka k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu, leta 2018 pa Zlato priznanje Občine Postojna za 70 let uspešnega razvoja krasoslovja in promocijo Občine Postojna ter Bartolovo plaketo s strani Fakultete za humanistične študije (Univerza na Primorskem).
Poljudne informacije povezane s krasom in jamami objavljamo na inštitutski Facebook strani.
Foto: Matej Blatnik