Knjiga je nastala kot rezultat alovenskega dela raziskav Krasa, ki so potekale v okviru evropskega projekta AQUADAPT. Strokovnjaki z različnih področij so v njej predstavili zgodovinski pogled na soodvisnost med naravnimi viri, predvsem vodo in družbo, ter sociološke in kulturne pogoje sedanje uporabe vode na slovenskem krasu.

Posebnosti pokrajine Kras so prostrane kamnite in brezvodne goličave, ki se danes zaraščajo z gozdom, majhna gručasta naselja in redke poljedelske površine. Pomanjkanje prsti, ki bi prekrila kamenje, in pretakanje vode globoko pod površjem sta njegovi glavni značilnosti. V preteklosti, ko je večina ljudi živela od kmetijstva, sta bila tudi glavna omejitvena dejavnika za poselitev in razvoj naselij. V zadnjih desetletjih se čedalje manj ljudi preživlja samo s kmetijstvom, zato pomanjkanje zemlje nima več pomembne vloge, pomanjkanje vode pa so rešili regionalni vodovodi. Kras je zaradi ugodne prometne lege in prijetne klime postal zanimiv za različne gospodarske dejavnosti in poselitev. Hitro rastoča naselja in neprimerne gospodarske dejavnosti lahko v zelo kratkem času izničijo številne kvalitete, ki so se ohranile v pokrajini, predvsem pa ogrozijo vodne vire v globini.

Knjiga je nastala kot rezultat dela večje skupine raziskovalcev, ki so proučevali Kras in okoliške pokrajine v okviru mednarodnega projekta AQUADAPT. Slovenski del projekta je bil omejen na Kras in okoliška področja, kjer so skopi naravni viri stoletja omejevali razvoj. Proučevanje je bilo zastavljeno multidisciplinarno: krasoslovci, geologi, geografi, biologi, arheologi, zgodovinarji, etnologi in drugi raziskovalci so ugotavljali, kako so se ljudje prilagajali pokrajini, kako so jo spreminjali, kako so se oskrbovali z vodo in kako je pokrajina označila družbo in ljudi na Krasu.

Študije vsaka s svojega vidika osvetljujejo življenje na Krasu. Zajemajo širok spekter pojavov, ki kažejo na odnos med človekom in okoljem. Od geološke zgradbe je odvisna smer in način pretakanja vode v krasu, od lastnosti kamnine pa stopnja kamnitosti, nastanek prsti in drobna oblikovanost površja. Z geomorfološkega vidika so proučili vpliv agrarne izrabe površja, kar se je na Krasu odrazilo s čiščenjem kamenja, gradnjo suhih zidov in erozijo prsti. Na Krasu in ob njegovem robu so nastala prva naselja že v prazgodovini: sledovi poselitve dokazujejo, da so naravne danosti imele na tedanji stopnji razvoja pomembno vlogo. Biologi so proučili posebno favno vodnih kalov in zbiralnikov ter ostanke nekdanje naravne vegetacije na Krasu. Sprememba vegetacije in hitro zaraščanje kraških goličav v gozd sta bila proučena s pomočjo daljinskega zaznavanja in analize satelitskih posnetkov. Vsakodnevna skrb za vodo se je močno odrazila v kulturi in izročilu ljudi, zato je posebno poglavje namenjeno etnološkim študijam, ki najbolje prikazujejo odnos ljudi do vode, te na Krasu tako redke dobrine. Proučili so zgodovinski razvoj vodne oskrbe s poudarkom na razvoju vodovodnih omrežij. Posebna študija je bila namenjena tudi današnji vodni oskrbi in odnosu uporabnikov do vode, ki jo zagotavljajo javni vodovodi.

Raziskave želijo prispevati k boljšemu poznavanju razmerja med družbo in posebnim okoljem na Krasu. Pripomorejo lahko k boljšemu poznavanju te pokrajine, saj se je pri načrtovanju in udejanjanju razvoja treba ozirati na njene posebne vrednosti, ki izvirajo iz naravnih pa tudi kulturnih danosti.