Paleoekološke značilnosti apnencev v okolici Škocjanskih jam

Avtor: Martin Knez
Leto: 2014


Iz vremskih in kozinskih plasti so predvsem iz paleoekološkega in deloma iz biostratigrafskega stališča raziskani štirje profili iz neposredne okolice Škocjanskih jam. Namen raziskave je bil proučevanje okolja sedimentacije plasti z giroplevrami v vremskih plasteh in tistega dela kozinskih plasti, kjer se pojavljajo haraceje in polži. Školjke iz rodu Gyropleura, Apricardia in morda še druge školjke so v apnencih vremskih plasti na drugotnem mestu; školjke so živele v plitvi vodi nedaleč od obale, na drugotno mesto so jih prinesli valovi in tokovi; odsotnost rapidionin v horizontih z giroplevrami potrjuje trditev, da so bile lupine nametane proti obali, saj so rapidionine živele v izrazito lagunskem okolju. Na plitvo okolje sedimentacije kažejo tudi laminiti; pri haracejah iz kozinskih plasti imamo primere flore na mestu in primere presedimentiranih delov haracej (oogonijev); oogonije so vodni tokovi prenašali proti globljim delom sedimentacijskega bazena. Skupaj z nepresedimentiranimi haracejami se pogosto pojavljajo tudi polži, s kemično analizo kisikovih in ogljikovih izotopov v vzorcih pa je bil ugotovljen večkraten vpliv sladke vode na morsko okolje.



Ključne besede
kras (geologija)
paleoekologija
Slovenija
Škocjanske jame




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR