Recentni razvoj kraških jam
Razvoj jam oz. speleogenezo spremljamo običajno z dveh časovnih perspektiv, in sicer s proučevanjem dolgoročnega razvoja jam (datiranje sedimentov) ter s spremljanjem današnjih procesov in dejavnikov (in situ recentne meritve). Meritve današnjih procesov nam kažejo recentno dinamiko razvoja konkretne jame, s sočasnim spremljanjem dejavnikov pa omogočajo tudi nadgradnjo splošnega znanja o dolgoročnem razvoju kraških jam (splošne hitrosti raztapljanja, pogoji nastajanja jam, vpliv poplavnih dogodkov, (mikro)lokalne razlike v rasti jam …). Z vidika metodologije uporabljamo za meritve procesov tradicionalen (mikrometer-MEM) ter novejši način (apnenčaste ploščice), pri čemer potrebujemo zaradi počasnosti procesov običajno več (deset) let, da izmerimo relevantne vrednosti. Za spremljanje dejavnikov izvajamo hidrološke (pretok, trdote vode, temperatura, pH) in klimatske meritve (koncentracija CO2), ki jih v nadaljevanju modeliramo s fizikalno-kemijskimi in hidrološkimi modeli. Ta metodologija nam daje trenuten vpogled v agresivnost oz. sigotvornost vode in vzroke, ki to stanje vode opredeljujejo. Meritve v okviru programa Raziskovanje krasa izvajamo v vseh pomembnejših slovenskih vodnih jamah (ponorne, izvirne, jame z vodnim tokom), priložnostno pa tudi na manj poznanih, ki so zanimive z vidika izjemnosti procesov oz. dejavnikov. Meritve raztapljanja na kraških izvirih so pokazale na znaten biogen vpliv. V nekaterih jamah izvajamo meritve z različno metodologijo že več kot 10 let; tako smo jeseni 2019 za primer recentne speleogeneze Škocjanskih jam uspeli vzporejati 3 skupine večletnih meritev, in sicer:
- meritve procesov (MEM ter apnenčastimi ploščicami),
- meritve dejavnikov (hidrokemično modeliranje, transport plavja) in
- primerjava skalnih oblik (primerjava dejanskih in teoretično modeliranih skalnih oblik).
Rezultati kažejo na bistveno težje pogoje nastanka in bistveno daljše obdobje rasti jam, kot je bilo splošno sprejeto do sedaj. Veliko starost jam potrjujejo tudi rezultati datiranja sedimentov. Nekatere skalne oblike, tudi v hidrološko aktivnih jamah, se s kvantitativnimi raziskavami velikokrat izkažejo kot reliktne (podedovane), saj ob sedanjih dejavnikih ne morejo več nastajati.
Objave:
- Covington M., Prelovšek M., Gabrovšek F., 2013. Influence of CO2 dynamics on the longitudinal variation of incision rates in soluble bedrock channels: Feedback mechanisms. Geomorphology, 186: 85-95. https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2012.12.025
- Mulec J., Prelovšek M., 2015. Freshwater biodissolution rates of limestone in the temperate climate of the Dinaric karst in Slovenia. Geomorphology, 228: 787-795. https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2014.10.022
- Prelovšek M., 2020. Measurements of present-day limestone dissolution and calcite precipitation rates with limestone tablets in stream caves (with the case study of Škocjanske jame). In press.
- Prelovšek M., Turk J., Gabrovšek F., 2008. Hydrodynamic aspect of caves. International Journal of Speleology, 37(1): 11-26. http://dx.doi.org/10.5038/1827-806X.37.1.2
- Slabe T., Prelovšek M., 2013. Rock Features and Morphogenesis in Epigenic Caves. In: Shroder F.J. (ed). Treatise on Geomorphology, Volume 1-14.
