PREDSTAVITEV PROJEKTA 99 / VABILO

PREDSTAVITEV PROJEKTA 99

V četrtek, 7.februarja vas ob 12. uri vljudno vabimo v  Prešernovo dvorano SAZU, na Novem trgu 4 v Ljubljani, na predstavitev rezultatov Projekta 99, v okviru katerega smo v zadnjem letu pregledali okoli sto kraških jam in brezen ter skušali ugotoviti stopnjo njihove onesnaženosti. Gre za izredno zanimiv pregled, ki smo ga izpeljali na podlagi sodelovanja z Jamarsko zvezo Slovenije, predvsem pa v sodelovanju z jamarskimi društvi, ki intenzivno delujejo na Krasu.

Notranjost kraških jam in brezen na Krasu, ki ob svojih naravnih lepotah žal kažejo tudi posledice neodgovornega ravnanja človeka, vam bo predstavil dr. Mitja Prelovšek, krasoslovec in jamar.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

O Projektu 99

Znano je, da so bila kraška brezna in jame zlasti v preteklosti priročno odlagališče najrazličnejših odpadkov. Sprva jih je bilo malo in so bili naravnega izvora, sledile so večje količine slabo razgradljivih ali celo nevarnih odpadkov. V Sloveniji je tako onesnažena praktično vsaka jama ali brezno, ki leži blizu naselja ob dostopni poti. Kras ni pri tem nobena izjema. Žal pa se problematike ravnanja z odpadki na tak način ne znebimo, ampak jo le prestavimo na manj vidno, a še bolj občutljivo in za reševanje veliko zahtevnejše mesto.

Kot smo že navajeni iz akcij Očistimo Slovenijo, predstavlja prvi korak k celovitemu reševanju problematike popis onesnaženosti jam, ki ob strokovnem pristopu ponuja obilo možnosti za dejansko in statistično oceno stopnje onesnaženosti, strukturo in starost odpadkov, prisotnost nevarnih odpadkov ter pripravo prioritetnega seznama onesnaženih jam in brezen. Tega koraka smo se leta 2012 lotili na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU (ZRC SAZU) ob sodelovanju z društvi Jamarske zveze Slovenije v okviru Projekta 99. Ime projekta opredeljuje naključno izbran vzorec 99 od 916 znanih jam in brezen na Krasu, ki do bile pregledane na terenu. Statistično naključno izbran vzorec predstavlja miselni korak dlje od vzpostavljanja registra, saj lahko zaradi premišljeno izbranega, dovolj velikega vzorca podatke posplošimo na celoten Kras. Pridobljene podatke zato ocenjujemo kot izredno kakovostne.

Pobudo in financiranje raziskave je v celoti prevzel Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Upamo, da bomo na podlagi strokovno pridobljenih podatkov lahko na Krasu naredili naslednji korak, to je čiščenje jam in brezen. Lahko pa na drugih območjih (Notranjska, Kočevska), kjer strokovnih in preglednih podatkov o stopnji onesnaženosti podzemlja še ni na voljo, opravimo podobno raziskavo. S takim popisom bi zajeli dejansko stanje onesnaženosti jam na Krasu.