Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja
Članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke, ena od soavtoric pa je tudi dr. Nataša Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je bil izbran za enega od petih t. i. Editors' Choice člankov leta 2024 znanstvene revije Hydrogeology Journal. Gre za naziv, ki bi se v prostem prevodu glasil »najboljši po izboru urednikov«, revija pa ga podeljuje zapisom, ki izstopajo po znanstveni odličnosti, inovativnosti, družbeni pomembnosti in edinstvenih vpogledih v hidrogeologijo.
Kot je povedala Nataša Ravbar, je v članku s soavtorji raziskovala hidravlično odzivanje kraških vodonosnikov na močne padavine in nastanek s tem povezanih poplav. V nadaljevanju zapisa avtorji predstavljajo različne možnostiinženirskih posegov za obvladovanje poplav, pri čemer navajajo tudi primere iz kraških območij Sredozemlja. Med primeri je tudi slovenski kras, ki sodi med naravno najbolje ohranjena območja, ki so večinoma brez uporabe tehničnih ukrepov za obvladovanje poplav.
»Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja povzetek, objavljen na spletni strani revije. V nadaljevanju pojasnjuje, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na več primerih s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popišenastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi.
Kljub temu, da kraška območja med hudimi poplavami pri nas leta 2023 niso utrpela večje škode, pa bi po besedah Nataše Ravbar lahko bile. »Poplave na krasu so lahko uničujoče oziroma povzročajo gospodarsko škodo, kar se je v preteklosti tudi že dogajalo. Naselja so pri nas praviloma umaknjena z območij, ki pogosto poplavljajo, težava je pri ekstremnih dogodkih, kakršni so bili npr. leta 2014. Dogaja se tudi, da se človekove aktivnosti širijo na poplavna območja,« pojasnuje soavtorica in sklene, da »članek tako lahko koristi odločevalcem in ljudem, ki na teh območjih živijo oziroma načrtujejo dejavnosti na kraških poljih«, saj semorajo zavedati nevarnosti poplav.