Skip to main content

Od teme k razumevanju: Razvoj Škocjanskih jam skozi čas

Opis

Območje Škocjanskih jam v jugozahodni Sloveniji je svetovno znano po izjemnih kraških pojavih: enem največjih podzemnih kanjonov na svetu, obsežnih udornicah ter izredno dobro ohranjenih sedimentnih zapisih. Škocjanske jame so od leta 1986 vpisane na seznam UNESCO svetovne dediščine in predstavljajo naravni laboratorij za preučevanje speleogenetskih procesov, hidrološke dinamike ter povezav med okoljskimi in geološkimi dejavniki. Kljub dolgoletnim raziskavam ostajajo številna ključna vprašanja o časovnem in prostorskem razvoju jamskega sistema odprta, zlasti glede vpliva podnebnih sprememb, tektonskih aktivnosti in poplavnih dogodkov.

Dosedanje raziskave so deloma razdrobljene in ne omogočajo celostnega razumevanja razvoja jam ter krasa kot povezanega sistema. Projekt zato predvideva nov ciklus terenskega kartiranja, vzorčenja, laboratorijskih analiz in numeričnega modeliranja, pri čemer bo pridobljene rezultate povezoval v celovit časovno-prostorski model razvoja Škocjanskih jam. Takšen model je tudi ena ključnih potreb sofinancerja – Parka Škocjanske jame – saj podpira strokovno upravljanje, varovanje in interpretacijo območja.

Aplikativni projekt ima pet glavnih ciljev:

  1. analizo prostorske razporeditve jamskih rovov in sedimentov za prepoznavanje hidroloških in speleogenetskih vzorcev;
  2. določitev kronologije ter okoljskih razmer v glavnih fazah razvoja jam;
  3. modeliranje nastanka in razvoja podzemnega kanjona ter udornic;
  4. sintezo novih in obstoječih spoznanj v konceptualni časovni model razvoja kraškega sistema;
  5. razvoj orodij za izobraževanje javnosti, vključno s 3D animacijo razvoja Škocjanskih jam in izobraževalno monografijo, osredotočeno na njihov prostorski in časovni razvoj.

Lokacije glavnih reliktnih in aktivnih jam z raziskanimi sedimentnimi profili (na podlagi objavljenih in neobjavljenih rezultatov; povzeto po Zupan Hajna idr., 2024), prikazane na digitalnem modelu reliefa (DEM) Divaškega krasa s senčenjem. Legenda: 1. površinska reka; 2. jamski rovi s podzemno reko; 3. suhi jamski rovi; 4. brezstrope jame.


Faze projekta

Delovni sklopi 

Delovni sklop 1: Geomorfološko kartiranje in analiza kraških oblik 

Terenska dokumentacija udornic, brezstropih jam in površinskih značilnosti, povezanih s podzemnimi procesi. Uporabljena bodo visokoločljiva orodja, kot so LiDAR, električna upornostna tomografija (ERT) in 3D lasersko skeniranje, ki bodo omogočila natančno prostorsko analizo. 

Delovni sklop 2: Analize sedimentov 

Vključujejo večparametrske (večmetodne) študije jamskih sedimentov za določitev njihove sestave, izvora in starosti. Uporabljene bodo napredne tehnike, kot so rentgenska praškovna difrakcija (XRD), rentgenska fluorescenčna spektrometrija (XRF), paleomagnetne analize in radiometrično datiranje. 

Delovni sklop 3: Numerično modeliranje 

Temelji na simulacijah procesov, kot so transport sedimentov, poglabljanje jamskega kanjona in nastanek udornic. Modeli bodo vključevali ključne dejavnike, kot so kemično raztapljanje, mehanska erozija in hidrološke spremembe. 

Delovni sklop 4: Sinteza rezultatov 

Združuje vse zbrane podatke v celovit časovno-prostorski model, ki bo vizualiziran s pomočjo 3D animacije (oz. 3D animacij) in predstavljen v izobraževalni monografiji.


Rezultati

Vpliv raziskave

Rezultati projekta bodo imeli velik znanstveni in praktični vpliv. Poleg razvoja časovno-prostorskega modela bodo prispevali k boljšemu razumevanju glavnih faz speleogeneze ter razvoja kraških sistemov. 3D animacija (oz. 3D animacije) bo vizualizirala kompleksne hidrološke procese in razvoj jamskih kanalov, izobraževalna monografija pa bo povečala ozaveščenost javnosti o pomenu kraških pokrajin. Projekt bo pomembno prispeval k ohranjanju Škocjanskih jam kot UNESCO-ve svetovne dediščine ter vzpostavil okvir za nadaljnje raziskave kraških sistemov na globalni ravni.

Načrt izvajanja projekta 

Načrt izvajanja temelji na jasno določenem časovnem razporedu, razdeljenem na trimesečna obdobja v treh letih. Prvo leto bo namenjeno terenskemu delu, geomorfološkemu kartiranju in vzorčenju sedimentov. Drugo leto bo osredotočeno na laboratorijske analize in numerične simulacije, tretje leto pa na sintezo rezultatov, pripravo 3D animacije (oz. 3D animacij) in zaključno predstavitev projekta. Diseminacija rezultatov bo vključena v vseh fazah projekta, kar bo omogočilo sprotno deljenje znanja z deležniki in širšo javnostjo.


Raziskovalni projekt