Metodologija za nadzor trajnostne rabe turističnih jam z avtomatskimi meritvami - zgledni primer - Postojnska jama
Vodja projekta na ZRC
Prof. dr. Franci Gabrovšek-
Naslov v izvirniku
Metodologija za nadzor trajnostne rabe turističnih jam z avtomatskimi meritvami - zgledni primer - Postojnska jama
Sodelavci
Prof. dr. Stanka Šebela, Dr. Cyril Mayaud, Prof. dr. Tadej Slabe, Dr. Matej Blatnik, Izr. prof. dr. Janez Mulec, Franjo Drole-
ID oznaka
L6-9397
-
Trajanje projekta
1. julij 2018–30. junij 2021 -
Finančni vir
Javna Agencija Za raziskovalno dejavnost RS
Postojnska jama d.d.
REODOM rešitve za odložljiva omrežja d.o.o.
Partnerji
MEIS storitve za okolje d.o.o
Naravno prezračevanje je ključni mehanizem, ki iz jamske atmosfere »odnaša« vplive turistov, tako CO2 kot vnešeno energijo. Za podrobno in kvantificirano razumevanje zračnih tokov v izjemno kompleksni jamski geometriji votlin in jaškov pa rabimo mnogo več sistemskega znanja in namenskih meritev kot je to vsebovano v dosedanjih parcialnih nepovezanih rešitvah. Na osnovi mehanizmov prezračevanja bomo podali celovit odgovor, tako teoretičen, kot praktično merljiv, kako z »Avtomatskim klimatološkim merilnim jamskim ekspertnim sistemom« nadzorovati turistično rabo kraške jame, da raba ne postane prekomerna. Ključni prispevek na svetovnem nivoju bo na osnovi avtomatskih meritev jamske mikro klime postavljena metodologija za določitev nosilne kapacitete in nadzor trajnostne rabe turistične kraške jame.
Vsi zaključki glede nosilne kapacitete turistične jame bodo temeljili na avtomatsko izmerjenih podatkih o mikroklimi v jami in bodo tako lahko neodvisno preverljivi in ne zgolj subjektivna ocena.
Novost bo uvedba avtomatskih meritev CO2 v vlogi neposrednega sledila uspešnega prezračevanja ali nasprotno prekomerne rabe turistične jame. Ključna naša nova hipoteza je, da je nosilna kapaciteta DINAMIČNA FUNKCIJA mikroklimatoloških parametrov jame. Kot taka je tudi neodvisno preverljiva z ustreznimi namenskimi meritvami jamske mikroklime.
Gledano širše, izven nadzora prekomerne turistične rabe jame, bomo v projektu razvili metodologijo za identifikacijo jamske mikro-klime na osnovi avtomatskih meritev. Za krasoslovno znanost bomo na svetovnem nivoju uvedli naslednje celovito zaokrožene novosti:
- kriterije za mikro, mezo in makro umestitev ter reprezentativnost posameznih merilnih mest,
- smernice za periodično kalibracijo senzorjev in elektronskih vmesnikov v kraških jamah,
- smernice za avtomatsko kontrolo kvalitete podatkov za jamske avtomatske merilne sisteme kar bo izjemna novost v krasoslovju na svetovnem nivoju, večina krasoslovnih klimatoloških meritev se s tem pomembnim segmentom delovanja sploh ne ukvarja,
- metodologijo za obdelavo mikroklimatoloških izmerjenih podatkov, kar bo obsegalo napotke za ustrezno frekvenco vzorčenja na ravni senzorjev, ter napotke za vsebino podatkovnih baz in statistične obdelave na daljših časovnih enotah.
- metode za hitro razbiranje sprememb v mikroklimi,
- izpopolnili bomo uporabo DTN internetne tehnologije za neinvazivne komunikacije v kraških jamah,
- testirno okolje za praktično demonstracijo vsega navedenega v svetovno znani in pomembni turistično oblegani Postojnski jami na klasičnem krasu.
- Predviden temeljni znanstveni rezultat je z merilnim sistemom celostno zajeto in modelsko ovrednoteno naravno prezračevanje kraške jame kot ključnega mehanizma prenosa energije in snovi med jamsko in zunanjo atmosfero.
Nikakor pa raba naštetih izvirnih rezultatov projekta ne bo omejena le na turistične jame, pač pa bo večina popolnoma splošno uporabna za raziskave v krasoslovju. Navedenih sklopov doslej ni še nihče sistematično razdelal in združil v celostno metodologijo. Tako, da bo tudi metodologija kot celota v svetovnem merilu popolna novost. Glede na razcvet jamskega turizma bo to pomembna znanstvena podlaga za preprečitev kvarnih vplivov turistične rabe.
Garancija za izvedbo postavljenih ciljev so dosedanje izkušnje in raziskave (samostojne in skupne) IZRK in MEIS, ki skupaj komplementarno pokrivata vsa navedena podpodročja.