Raziskovanje krasa
Vodja programa na ZRC
Prof. dr. Tadej Slabe-
Naslov v izvirniku
Raziskovanje krasa
Sodelavci
Prof. dr. Franci Gabrovšek, Prof. dr. Martin Knez, Dr. Janja Kogovšek, akad. dr. Andrej Kranjc, Izr. prof. dr. Andrej Mihevc, Izr. prof. dr. Janez Mulec, Dr. Bojan Otoničar, Prof. dr. Metka Petrič, Prof. dr. Tanja Pipan, Dr. Mitja Prelovšek, Izr. prof. dr. Nataša Ravbar, Prof. dr. Tadej Slabe, Prof. dr. Stanka Šebela, Dr. Janez Turk, Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna, Leon Drame, Franjo Drole, Jurij Hajna, Sonja Stamenković, Mateja Zadel-
ID oznaka
P6-0119
-
Trajanje programa
1. januar 2009–31. december 2014 -
Vodja programa
dr. Tadej Slabe
Tvorno razvijamo mednarodno krasoslovje in njegova najbolj pomembna področja. Ugotavljamo zakonitosti selektivnega zakrasevanja in morfogenetskih procesov. Skladno z razumevanjem dinamike aktivne tektonike analiziramo meritve 3D premikov dobljenih s tenziometri v kraških jamah. Geomorfološko proučevanje usmerjamo v iskanje povezav med površinskimi oblikami in jamami s poudarkom na razpoznavanju neotektonskih premikov, ki vplivajo na zaporedje reliefnih oblik. Pridobivamo nove podatke o starosti jamskih sedimentov, času tektonskih, paleoklimatskih in paleogeografskih dogajanj in nastanka krasa v Sloveniji. Terensko in laboratorijsko razvijamo znanje o oblikovanju kraškega skalnega reliefa. Proučujemo litološko sestavo karbonatnih kamnin in na izbranih območjih poskušamo dognati, na kakšen način in v kakšnem obsegu kamninska sestava vpliva na oblikovanje in razvoj kraških oblik. Pričenjamo s podrobnejšim raziskovanjem debelo zrnatih kalcitnih kristalov in kraških votlin, v katerih rastejo. Predvsem nas zanimajo njihova starost, pogoji nastanka ter vzroki njihove regionalne razširjenosti. Nadaljujemo z dolgotrajnim spremljanjem meteoroloških, hidroloških in fizikalno-kemičnih kazalcev v različnih delih kraških vodonosnikov in obdelujemo zbrane podatke. Ugotavljamo spremenljivost pretakanja voda in prenosa snovi v krasu v različnih hidroloških pogojih. Nadgrajujemo numerične modele kraških vodonosnikov. Na raziskovalnem poligonu v Postojnski jami nadaljujemo z dolgoročnimi in zveznimi meritvami pretokov, temperature, spec. el. prevodnosti in prisotnosti fluorescentnega sledila v curkih vadozne cone 100 m pod površjem. Dokončujemo razlago vodonosnika severno od Planinskega polja, ki temelji na meritvah v izbranih jamah. Izdelujemo hidravlični in termalni model Postojnske jame. Raziskujemo vire energije v podzemeljskem okolju in njihov pomen za evolucijo biodiverzitete. Proučujemo kulturno krajino, zgodovino krasoslovja in kraško terminologijo. Spoznanja nadgrajujemo s povezovanjem v izsledke o celostnem razvoju krasa. Sveže znanje podajamo študentom.