Izvedba geološko geomehanskih raziskav in raziskav Krasa za potrebe izdelave projektne dokumentacije za fazo PGD za novo dvotirno progo Trst–Divača (odsek Cepišče–Divača)

Topografija površja vzdolž predvidene železniške proge na apnencih kaže, da se danes vsa padavinska voda z območja pretaka kraško. Ta prenikajoča voda se pretaka razpršeno do gladine podzemeljske vode. Večje votline s površine se lahko pojavljajo v celotni gmoti apnencev, vendar pa je večja gostota verjetna pod površjem uravnav. Ob celi trasi je velika verjetnost naleta na brezna, ki drenirajo vodo do nivoja kraške podtalnice. Pri tem so sodelavci posebej izpostavili izredno prevotljeno cono za stikom fliša in apnenca pod vasjo Beka ter področje zahodno od hriba Škrklovica. Tam predvidene predorske cevi sekajo več  tektonskih struktur, v katerih je razvita gosta mreža jamskih rovov. Tu lahko skoraj z gotovostjo pričakujemo, da bodo pri gradnji predora naleteli na kraške votline metrskih velikosti. Sicer pa se vzdolž celotne trase lahko v celotnem prerezu krasa na različnih nivojih pričakuje jamske rove, dele fosilnih jamskih spletov. Ti rovi lahko izjemoma merijo v premeru tudi preko 10 m. Taki rovi so zelo verjetni med Divačo in Lokvami, kjer se lahko med površjem in zalito cono (nivojem Kačne jame) pričakuje jamske rove in splete, produkte starejših speleogenetskih faz. Ugotovljene hidrogeološke značilnosti območja predlagane trase železniške proge in pregled rezultatov opravljenih sledilnih poskusov so pokazali na dobro prepustnost kraškega vodonosnika, skozi katerega se podzemne vode in onesnaževala hitro prenašajo skozi vadozno in freatično cono proti kraškim izvirom.