Preliminarna preverba krasoslovja s poročilo na območju nove železniške proge Trst-Divača

Predvidene različice trase železniške proge med Divačo in Sežano potekajo po Divaškem podolju, pri Sežani predrejo kraški hrbet, manjše kraške vzpetine pa pri Žirjah, Povirju in Divači. Območje je prepredeno z vrtačami, jamami tik pod površjem in brezstropimi jamami. Številne so bile zapolnjene z več metrov debelimi naplavinami prsti, fliša in grušča. Površje na apnencih kaže, da se danes vsa padavinska voda z območja pretaka kraško. Prenikajoča voda se pretaka razpršeno do gladine podzemeljske vode, ter ne ustvarja večjih votlin. Špranjasta korozijska brezna s profili do 1×5 m se lahko pojavijo povsod na predvideni trasi. Trasa poteka skozi morfološke enote, ki kažejo na skupne poteze razvoja in je v njih pričakovati podobne tipe votlin (stare jame in brezna). V geomorfološkem razvoju so nastajale votline v vseh višinah oziroma globinah. Večje votline se lahko pojavljajo v celotni gmoti apnencev. Vzdolž celotne trase (vseh variant) je verjetnost, da bo trasa presekala neznane kraške votline, velika. Na kilometer trase se lahko odpre 5 do 10 jam, ponekod tudi 15. Še posebej izpostaviljeno je območje zahodno in severozahodno od Sežane ter skrajno vzhodno območje t.i. zelene variante. Trasa, sicer površinsko, prečka smer podzemeljske reke Reke. Reka je na globini okrog 200 m, na površini pa ji sledijo številni ostanki jam, ki so se oblikovale v obdobju od 5 milijonov let nazaj pa vse do danes- torej v času, ko se je nivo zasičene cone kraškega vodonosnika spustil do današnje višine in ko je bilo erodiranih kakšnih 200 m površja. Tu se lahko z gotovostjo pričakuje, da se bo pri gradnji naletelo na kraške votline od več metrskih do več 10 metrskih premerov.